Ko sem se vpisala na študij duhovnosti, nisem vedela, kaj naj pričakujem … V meni je bila velika želja odgovoriti na hrepenenja današnjega človeka, ki ga vznemirja žeja po nečem višjem, nečem duhovnem, po nečem, kar je iznad nas. Ta žeja se ne da pogasiti z znanjem, a prav študij duhovnosti mi je pokazal, kako globoka in vseprisotna je.

Vem, da ima Katoliška Cerkev v svojem nauku, predvsem pa v osebi Jezusa Kristusa, dragocen odgovor na potrebe človeškega hrepenenja. Tudi ljudem, ki iščejo mistična doživetja v vzhodnih kulturah, lahko katoliška vera ogromno ponudi. Potrebno je le spoznati način, KAKO današnjemu človeku približati izkušnje svetnikov in mistikov, KAKO jim pokazati Kristusa, ki je BOŽJI SIN IN ČLOVEK, polnost vsega človeškega.

Prav študij duhovnosti mi je pomagal globlje spoznati krščansko duhovnost in jo izraziti z jezikom, ki ga razume današnji človek. Pomembne so bile predvsem izkustvene delavnice, kjer smo v skupini rasli v svoji osebni duhovnosti, saj je prav osebna rast temelj vsakega duhovnega spremljanja. Duhovnost je največji izziv za današnje vernike, kajti tradicionalna vera izginja in se povsod išče osebna, globoka vera, ki nam pomaga najti odgovore na vsa vprašanja o skrivnosti življenja in smrti. Mislim, da delo, ki ga zdaj opravljam v hiši hospica, brez študija duhovnosti ne bi mogla opravljati.

Potrebno je le zbrati dovolj poguma in se podati na pot, ki sicer zahteva napore in odpovedi, a obilno vrača z duhovno rastjo in na novo odkrito privlačnostjo evangeljskega odrešenjskega sporočila. (s. Emanuela Žerdin)

Advertisements